Lovrenska jezera

Okolica Slovenj Gradca je poseben, s samotnimi kmetijami po sončnem visokogorju posut svet. Živa vez s preteklostjo in bogastvom kulturne dediščine je temelj kulturnega razvoja.
Podeželsko zaledje je ohranilo svojo izvirnost in velik del starodavne lepote. V vsakem letnem času mikavna in skoraj neokrnjena narava je potopljena v mehko razrahljano veduto z gozdovi poraslega hribovja, ki jo le tu in tam preseka hudourniško vodovje iz mnogoterih virov na površjih Pohorja in Uršlje gore ter zarezuje globoke in ozke globače, koder se meglice plazijo tja do poldneva, ko v dolini sonce že ogreje travnike in polja.


Soteska Kaštel

Soteska Kaštel

Info: TIC Slovenj Gradec
Tel : +386 (02 881 21 16
Tel 2 : +386 (0)51 320 978
Fax : +386 (0)2 881 21 17
E-mail : Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Najlepša soteska na Koroškem skriva v sebi povodje reke Suhodolnice. Pot po soteski, kjer je nekdaj vodila tudi cesta, je zelo lepa, mestoma zavije v hrib, od koder se ponujajo še lepši razgledi.
Suhodolnica se na nekaterih mestih skrije pogledu in tudi ponikne. Hladna soteska je poraščena z mahom in lišaji ter obdana z visokoraslim gozdom in strmimi soteskami. Pot je senčna in v poletnih mesecih še posebej prijetna, na koncu soteske pa se nahaja Plešivški mlin z drevoredom.
Soteska Kaštel je del Gozdno – turistične poti Plešivec.


Gozd Pohorje

Zahodno Pohorje

Posebnost Pohorja so gozdovi, za katere je najbolj značilna temna smreka, travniki in pašniki, ki so privlačni za pohodnike, ter številna močvirja, barja ter jezera. Najbolj poznano jezero je Ribniško jezero in Lovrenška jezera. Predstavljata edinstven ekološki ekosistem.
Pohorje je alpski masiv, ki obsega okoli 840 km2 in s svojim kopastim zahodnim delom sega na območje Koroške. Značilno krajinsko podobo mu dajejo temni smrekovi gozdovi, ki pokrivajo več kot 70 % površine. Nepropustna silikatna geološka podlaga iz magmatskih in metamorfnih kamnin ustvarja značilne pohorske ekosisteme, zato ne čudi, da je tukaj kar 16 gozdnih rezervatov, v katerih se med drugim nahajajo tudi šotna barja Ribniško jezero in Lovrenška jezera. Barja na Pohorju predstavljajo skrajno jugovzhodno mejo razširjenosti barij v Evropi. Obe barji sta dobro dostopni peš in opremljeni z lesenimi brunčanimi potmi ter interpretacijsko infrastrukturo.
O malo drugačnem nastanku Ribniškega jezera pripoveduje tudi koroška pripovedka, ki pravi:" Na vrhu Plešivca se je lesketalo tiho jezero. V njem je prebival prijazen povodni mož Jezernik, ki je rad pomagal ljudem tam okoli. Ko so ob jezeru zgradili cerkev sv. Uršuli, so zvonovi zmotili njegov mir. Kmet Plešivčnik je jutro za jutrom začuden opazoval svoja vola v hlevu, kako sta utrujena in potna. Po kakšnem tednu je našel v jaslih vrečko zlatnikov, že naslednji dan pa sta bila vola spočita. V nedeljo so se možje po maši pogovarjali, da na Uršlji gori ni več jezera, nastalo pa je novo na vrhu Pohorja. Plešivčniku je bilo takoj jasno: Jezernik je z volmi vozil jezersko vodo. Jezernika po selitvi ni nihče več videl, a nekatera znamenja kažejo, da še živi v jezeru."


Opozorilo! Za boljšo uporabnišku izkušnjo, spletna stran uporablja t.i. piškotke.

Z nadaljnjim uporabljanjem strani se strinjate z uporabo piškotkov. Več

Se strinjam

Piškotek je majhna datoteka, ki se shrani na računalniku ob obisku spletne strani. Piškotki vsebujejo različne informacije, ki jih spletna stran prebere, ko jo ponovno obiščete. Uporablja jih večina sodobnih spletnih strani.

Sami po sebi piškotki niso škodljivi, ne vsebujejo virusov ali kakšne drugačne zlonamerne kode. Uporabljajo se za različne namene, za seje (npr. prijavljanje na forume), za košarice v spletnih trgovinah, za prikaz različnih naprednih vsebin na spletni strani(npr. zemljevidi, video), za vodenje statistike obiska strani, za podporo vtičnikom družabnih omrežij1, ter tudi za prikazovanje oglasov po meri uporabnika spleta.