Staro mestno jedro

Slovenj Gradec je sedež edine mestne občine v statistični Koroški regiji ter pravno, gospodarsko, bančno, šolsko, informacijsko, zdravstveno, oskrbovalno, prometno središče Mislinjske doline in širšega območja statistične Koroške regije.  Starodavno mesto v kotlini med Pohorjem in Uršljo goro je tudi slovenski sinonim za kulturno središče, kjer si bogato izročilo preteklosti podaja roko s sodobnim utripom. Pretiran in v smislu vpetosti v starosvetno krajinsko podobo nesorazmeren industrijski razvoj, kakršen je v 19. in 20. stoletju zaznamoval večino slovenskih mest, je bil Slovenj Gradcu prihranjen. Nagel razvoj gospodarskih in storitvenih možnosti v zadnjih letih si je zato tukaj srečno podal roko s starodavnim duhovnim izročilom in naravnimi bogastvi v bližnji okolici urbanega središča. Zgodovinski pomniki nas na vsakem koraku povezujejo s preteklostjo in z lahkoto zazibljejo v občutje romantične nostalgije, obenem pa opominjajo, da smo le ponižni, a ponosni nadaljevalci zgodbe, ki se je začela v sivi davnini.

Živa vez s preteklostjo in bogastvom kulturne dediščine je temelj kulturnega razvoja in osrednja poteza lokalne identitete tudi v času, ki ga živimo. Razpeta je med utišani odmev najslavnejše epizode srednjeveške zgodovine, ki jo utelešajo umetnostni zakladi mestne župnijske cerkve, v letu 1251 kot prve na svetu posvečene ogrski princesi in turingijski vojvodinji sv. Elizabeti, zaščitnici revežev in beračev, ter spoštljivi spomin na svetovno znanega skladatelja Huga Wolfa, neprekosljivega mojstra pozno romantičnega samospeva, ki se je leta 1860 rodil v hiši na slovenjgraškem osrednjem trgu. Likovna tradicija srednjeveških rezbarjev in baročnih mojstrov se je pretočila v mednarodno odmevno dejavnost Galerije likovnih umetnosti, ki je Slovenj Gradec v zadnjih štirih desetletjih zlasti s prireditvami pod pokroviteljstvom Združenih narodov uveljavila daleč preko meja domovine in ga trajno zaznamovala kot mesto miru in mednarodnega sporazumevanja. Krona teh prizadevanj je listina, s katero je leta 1989 generalni sekretar Svetovne organizacije Perez de Cuellar Slovenj Gradec uvrstil med častne nosilce naziva Glasnik miru.

A častitljiva urbana tradicija in svetovljanska odprtost v svet sta le del krajinskega in duhovnega ozračja sveta ob Mislinji. Podeželsko zaledje je tod ohranilo arhaično izvirnost in velik del starodavne prvinske lepote. V vsakem letnem času mikavna in skoraj neokrnjena narava je potopljena v mehko razrahljano veduto z gozdovi poraslega hribovja, ki jo le tu in tam preseka hudourniško vodovje iz mnogoterih virov na površjih Pohorja in Uršlje gore ter zarezuje globoke in ozke globače, koder se meglice plazijo tja do poldneva, ko v dolini sonce že ogreje travnike in polja.

Opozorilo! Za boljšo uporabnišku izkušnjo, spletna stran uporablja t.i. piškotke.

Z nadaljnjim uporabljanjem strani se strinjate z uporabo piškotkov. Več

Se strinjam

Piškotek je majhna datoteka, ki se shrani na računalniku ob obisku spletne strani. Piškotki vsebujejo različne informacije, ki jih spletna stran prebere, ko jo ponovno obiščete. Uporablja jih večina sodobnih spletnih strani.

Sami po sebi piškotki niso škodljivi, ne vsebujejo virusov ali kakšne drugačne zlonamerne kode. Uporabljajo se za različne namene, za seje (npr. prijavljanje na forume), za košarice v spletnih trgovinah, za prikaz različnih naprednih vsebin na spletni strani(npr. zemljevidi, video), za vodenje statistike obiska strani, za podporo vtičnikom družabnih omrežij1, ter tudi za prikazovanje oglasov po meri uporabnika spleta.